ABračunovodstvo (ABfin d.o.o.)

Želimo vam Vesele praznike in obilo sreče v prihodnjem letu.

od 1/10/2011 so spremenjeni podračuna za plačilo prispevkov in davkov iz naslova OD-Osebnega dohodka

A o zmanjšanju davkov in prispevko ni ne duha ne sluha. Tako imamo še vedno najbolj davčno in prispevno obremenjeno (obvezno)  delovno silo. So nam pa uspeli zmanjšati stroške nakazovanja (ha, ha, …)

Nekoč so se nakazila vršila na sledeče ločene račune s sklici, pri čemer je xxxxxxxx davčna številka podjetja.

——————-

Sedaj je obračun isti le nakazila so kumulativna glede na zvrst prispevka (xxxxxxxx-davčna številka podjetja)

Pregled filmov na temo ‘Business’:

ostali neklasificirani:

• The Secret of My Success (1987)
• Wall Street: Money Never Sleeps (2011)
• South Park Season 13 Episode 3,Margaritaville (2009)
• Secretariat (2010)
• Other People’s Money (1991)
• Giant (1956)
• The Game (1997)
• Baby Boom (1987)
• Disclosure (1994)
• The Coca-Cola Kid (1985)
• Antitrust (2001)
• Nine to Five (1980)
• What Women Want (2000)
• Forrest Gump (1994)
• Working Girl (1988)
• Michael Clayton (2007)
• The Aviator (2004)
• One, Two, Three (1961)
• The Corporation (2003)
• The Godfather (1972)
• The Godfather II (1974)
• Goodfellas (1990)

Ekonomska dodana vrednost – EVA – Economic value added

Analitično orodje za merjenje kratkoročne poslovne uspešnosti podjetja, ki temelji na računovodskih izkazih podjetja, kot tudi uspešnosti poslovanja podjetja glede na tveganja in pričakovane donose investitorjev.

Na dolgi rok je povezan z ustvarjanjem bogastva investitorjev lastniškega kapitala.

Uporablja se tudi za sistem nagrajevanja, da se interesi managerjev (omogoča boljše razumevanje njihovih reakcij, zaradi česar laže sprejemajo poslovne odločitve) približajo interesom lastnikov in finančnim upravljalcem.

Ekonomska dodana vrednost se najpogosteje označuje kot mera finančne uspešnosti podjetja, ki temelji na dobičku iz poslovanja po davkih, vlaganjih, zahtevanih za ustvarjanje tega dobička, ter stroških, povezanih s temi vlaganji. Ekonomske dodane vrednosti predstavlja celovit koncept za merjenje in povečanje vrednosti podjetja, ter je sestavljena iz treh podsistemov: merjenja uspešnosti, sistema nagrajevanja in finančnega upravljanja.

Prispevek ekonomske dodane vrednosti je, da nas opozori na strošek kapitala.

Opredelitev ekonomske dodane vrednosti

Ekonomska dodana vrednost se opredeli kot razlika med čistim dobičkom iz poslovanja po prilagojenih davkih ter stroški investiranega kapitala, ki je potreben za doseganje tega dobička.

ekonomska dodana vrednost = računovodsko prilagojeni dobiček iz poslovanja po prilagojenih davkih – (cena investiranega kapitala * obseg poslovno investiranega kapitala)

Druga različica izračuna definira ekonomsko dodano vrednost kot razliko med doseženo in zahtevano stopnjo donosa, to je donosnostjo poslovno investiranega kapitala ter tehtanim povprečjem stroškov kapitala, ki je pomnožena z obsegom poslovno investiranega kapitala

ekonomska dodana vrednost = (dosežena donosnost – pričakovana donosnost) * IC = (dosežena donosnost kapitala, uporabljenega v poslovnem procesu – tehtano povprečje stroškov kapitala) * obseg poslovno investiranega kapitala

Ekonomska dodana vrednost je izražena v absolutnem znesku.

ekonomska dodana vrednost > 0 – podjetje je poslovalo zelo uspešno, saj je preseglo pričakovanja investitorjev.

ekonomska dodana vrednost = 0 – donos poslovno investiranega kapitala ravno enak strošku le-tega in podjetje ravno še dosega zahtevan donos na kapital.

ekonomska dodana vrednost < 0 – negativna vrednost pomeni neuspešno poslovanje podjetja. Podjetje ni uspelo pokriti vseh stroškov, četudi morda izkazuje pozitivni računovodski dobiček.

“Denar je dejstvo, dobiček je mnenje” citat iz članka revije Economist

Izkaz denarnih tokov spada med izvedene računovodske izkaze in izkazuje denarni tok med dvema obdobjema. Izkaz denarnih tokov je z vidika poslovnih financ je sestavljen iz denarnega toka iz naslova sprememb dolgoročnih in kratkoročnih sredstev ter je namenjen za lastnike in zunanje financerje.

Pomembno je, da razlikujemo podatke iz bilance stanja, izkaza poslovnega izida in izkaza denarnih tokov.

Denarni tok je tok denarja v podjetje in iz podjetja. Prav tako nam denarni tok pove, koliko denarja smo prejeli v določenem času in koliko denarja smo tudi porabili, ker smo morali plačati svoje obveznosti.

Žal se mu posveča premalo pozornosti, ker ga uporabniki ne razumejo. Če ne obvladamo denarnih tokov, se moramo zavedati posledice, kot je, da lahko naše podjetje propade, kljub temu, da dosegamo in ustvarjamo visoke dobičke.

Likvidna sredstva so naložbe v kratkoročna sredstva, ki jih imamo v podjetjih za ohranjanje vrednosti in so zelo hitro unovčljiva in pogoj je, da je naložba takoj:

• unovčljiva, ne da bi okrnila ali motila poslovanje ali
• zamenljiva v znano količino gotovine po vrednosti ali blizu vrednosti in je z njo mogoče trgovati na trgu (naložbo prodamo in dobimo toliko ali več, kot smo zanjo dali in dosežemo donos).

Pozitivni denarni tok je prebitek prejemkov pri poslovanju nad izdatki poslovanja in predstavlja generator denarnih sredstev, ki jih pri poslovanju porabimo pri investicijski dejavnosti. V primerih, ko je investicijska dejavnost intenzivnejša, kot nam omogoča poslovna dejavnost, je potrebno vključiti dejavnost financiranja. To predstavlja v poslovanju novo zadolževanje ali nova vplačila kapitala.

Kako mora direktor razumeti denarni tok?

1.izhodišče – začnemo seštevati dobičke pred obdavčitvijo in amortizacijo,
2.denarni pritoki – seštevek povečamo za denar, ki smo ga iztržili od odtujitve premoženja,
3.odtoki»brez nobene izbire« – DDV, trošarine, akontacija davka od dohodka za pravne osebe oz. akontacija dohodnine iz dejavnosti za podjetnike in obresti banki za najeta posojila,
4.odtoki»z navidezno izbiro« – izplačilo dividend delničarjem ali izplačilo dobička družbenikom in
5.ostanek »prosti denarni tok« – poraba, ki jo določi direktor.

Vsak direktor ve, da mora nekaj prodati, s čimer bo kupil druge vložke za svoj delovni proces, kot so: material, storitve in plače zaposlencev. Ne smemo pozabiti, da obstaja razlika med prodanim in plačanim. Vedeti moramo, da smo za prodane proizvode (blago ali opravljene storitve) oblikovali poslovne prihodke v izkazu poslovnega izida, v bilanci stanja so izkazane poslovne terjatve, vendar jih ne izkazujemo v načrtu ali izkazu denarnega toka tako dolgo, dokler jim ne poteče valutni rok in pričakujemo dejansko plačilo.

Pri določanju potreb po denarju moramo preveriti:

1.poplačila dolgov;

2.povečanje obratnega kapitala – (zaloge + terjatve do kupcev) – obveznosti do dobaviteljev – razlika čim manjša. Kratkoročna sredstva so financirana iz obveznosti do dobaviteljev. Dodatnega obratnega kapitala za širjenje poslovanja ne potrebujemo, saj prodamo svojim kupcem za denar, preden moramo plačati obveznosti dobaviteljem – raje kot obratno;

3.kazalnik obratnega kapitala = (zaloge + terjatve do kupcev) – obveznosti do dobaviteljev / prihodki od prodaje

Če je kazalnik nizek bomo lažje rasli od tistih, ki imajo visok kazalnik;

4.potrebe po kapitalskih izdatkih – preveriti in analizirati moramo plačila za nakup in prejemke od prodaje opredmetenih osnovnih sredstev – tako ugotovimo ali smo sposobni poravnati potrebe po investicijah.

Ukrepanje v primeru pomanjkanja denarja:

- povečati prekoračitev na TRR (ugotoviti če že nismo na meji svojih sredstev),
- izposoditi si denar na dolgi rok (preverimo, če že nismo prezadolženi),
- prodati sredstva (nekurantne zaloge, neizkoriščena opredmetena osnovna sredstva, delnice in druge deleže),
- sale and lease back (opredmetena osnovna sredstva, ki jih uporabljamo – jih prodamo in vzamemo nazaj v najem – preverimo, da niso pod hipoteko),
- okrepiti nadzor nad plačili kupcev in obračanjem zalog.

Kaj zanima banke?

Banke s pomočjo načrta denarnih tokov ugotovijo ali bomo ustvarili denarni tok, da bomo poplačali obveznosti do nje.
Pomen denarnega toka je, da svoje obveznosti plačujemo iz prejetega denarja iz naslova plačil kupcev.

Ne delamo nerealne in neresnične načrte in s tem ne zavajamo investitorje ali druge poslovne partnerje. Slej ko prej bomo posledice začutili sami – propad podjetja in našega poslovanja.

Zakaj banke ne prepričamo, da bi nam dala posojilo, kljub temu, da nam rastejo prihodki in prav tako tudi dobiček?

Vzrok je premajhen denarni tok. Banki je potrebno mesečno odplačevati obroke in obresti za najeto posojilo z denarjem, ki ga prejmemo iz poslovanja ali financiranja. Nezadosten denarni tok pomeni tudi nelikvidnost poslovanja. Vedeti moramo, čeprav ustvarjamo dobiček, lahko propademo zaradi tega, ker ne ustvarjamo zadostnega denarnega toka. Pomen denarnega toka je v dejstvu, da plačamo svoje obveznosti iz prejetega denarja s strani plačil naših dolžnikov. S prihodki in terjatvami zaposlencem ne moremo izplačati plače. Denarni tok ob koncu meseca nam pokaže finančno in plačilno sposobnost poslovanja.

Projekcija denarnega toka za dobo vračila investicijskega posojila so izkaz (poročilo), ki ga pričakujejo banke, a ga direktorji in njihovi finančniki dostikrat zanemarijo in ga ne dostavijo bankam.
Informacije, ki izhajajo iz izkaza denarnih tokov so izrednega pomena za sprejemanje poslovnih odločitev. Potencialni investitorji, upniki in dobavitelji lahko iz njega pridobijo informacije o finančnem stanju, ter predvidijo bodoče trende razvoja podjetja.

Analiza denarnega toka je pomembna pri ocenjevanju potencialnih poslovnih partnerjev (kupci, dobavitelji). Denarni tok je dober pokazatelj finančne stabilnosti in likvidnosti vsakega partnerja, saj nam pove o plačilnih sposobnostih, ki jih partner prakticira pri financiranju poslovanja.

Slabosti izkaza denarnih tokov

Izkaz denarnih tokov je poročilo o preteklih podatkih, saj poroča o izdatkih, vendar ne bo izrazilo menja o tem, ali je bil izdatek potreben ali je bil dobičkonosen.

Podobno je razvidno širjenje terjatev ali zalog, vendar nam ne pove, ali je to posledica:
* slabih zalog ali nadzora nad proizvodnjo,
* nezmožnosti prodati končne izdelke in
* načrtne politike zaradi strahu pred pomanjkanjem dobav, povišanjem cen ali potreb po dodatnih zalogah novega proizvoda pred predstavitvijo.

V primeru, da se poveča število dolžnikov razberemo posledice:
* dolžnikov, ki so počasni plačniki,
* spremenjene politike plačilnih rokov,
* zaostajanja z izstavljanjem računom kupcem ali
* povečanja prihodkov od prodaje.

Podjetje, ki ima veliko izgubo, si pogosto lahko opomore le, če ima pravilno strategijo in tekočo poslovno in razvojno politiko.

Sistem razporejanja stroškov na podlagi aktivnosti – ABC – Activity Based Costing

ABC metoda

Osnovna značilnost ABC metode je, da upošteva dejstvo, da so aktivnosti tiste, ki povzročajo stroške v podjetju in so potrebne za nastajanje proizvodov in storitev, ki jih podjetje trži.

Podjetje razumemo kot skupek virov oz. resursov, ki podjetju omogočajo opravljanje aktivnosti. Te se izvajajo z namenom proizvajanja izdelkov in izvajanja storitev. Aktivnosti predstavljajo osnovne povzročitelje stroškov. Na temelju aktivnosti se oblikujejo stroškovni bazeni, ki se razporejajo na stroškovne objekte. Dodeljevanje poslovnih virov aktivnostim poteka na podlagi gonil porabljenih virov, dodeljevanje stroškov aktivnosti stroškovnim objektom pa poteka preko gonil aktivnosti.

Glavne naloge in cilji ABC metode so:

1. transparentnost: ponuja količinske in vrednostne podatke za vsako poslovno transakcijo
2. učinkovitost: omogoča odstranjevanje ozkih grl; upoštevanje omejitev pa je pogoj za visoko učinkovitost. Transparentnost podatkov ne zadošča, zato moramo izboljšati tudi poslovne procese. Odločilni dejavnik je celovito obravnavanje procesov prek pregrad oddelkov in stroškovnih mest. Tudi posameznih procesov ne obravnavamo posamično, temveč optimiramo celotno procesno verigo
3. politika cen zastavljena na podatkih, možnostih in omejitvah: politika oblikovanja cen, v podjetju je do nedavnega slonela na neposrednih stroških. čeprav delež splošnih stroškov narašča, podjetja še vedno te stroške razporejajo na končne izdelke. Dokaj hitro se lahko zgodi, da z neustreznim razporejanjem splošnih stroškov podjetje preovrednoti in samo tržno onemogoči svoj izdelek

Lestvica za odmero dohodnine in olajšave za leto 2011

na podlagi Pravilnika o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2011 (Uradni list RS, št. 103/2010).

Stopnje dohodnine za davčno leto 2011:

Pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki ga izplača glavni delodajalec, se za davčno leto 2011 uporabijo stopnje dohodnine in lestvica preračunana na 1/12 leta:

Davčne olajšave:
1. Splošna olajšava
Višina skupne splošne olajšave je odvisna od višine skupnega dohodka v letu 2011:

Pri izračunu akontacije dohodnine od mesečnega dohodka iz delovnega razmerja se upošteva:

Če delojemalec ne želi, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine upošteva povečana splošna olajšava se davčna osnova zmanjša za 261,96 eura.
2. Osebne olajšave

3. Posebna osebna olajšava
za rezidenta, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta znaša 3.143,57 eura,
4. Posebna olajšava

• za vzdrževane otroke

• za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana

5. Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje do 2.683,26 eurov letno.
6. Posebna osebna olajšava za rezidenta – čezmejnega delovnega migranta 7.211,57 eura.

Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik oziroma dolžnica (v nadaljnjem besedilu: dolžnik):
1. v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (v nadaljnjem besedilu: trajnejša nelikvidnost), ali
2. postane dolgoročno plačilno nesposoben.

Ste že slišali za gospodarsko krizo, ki je ne čuti večina prebivalcev?
Moram priznati, da sem že slišal zanjo, a nisem verjel, da obstaja.

Po globokem razmišljanju sem prišel do sledečega zaključka:

• Imamo vlado, ki že nekaj časa ‘tehtno’ razmišilja o protikriznih ukrepih in ne pride do jasnih in enostavnih zaključkov:
  • povečujejo primankljaj. Javna uprava ne zna nehati trošiti in dela kot prej. Imajo preveč zaposlenih. Ti imajo stalno plačo, stabilnost pri preživetju in kot trdijo za krizo niso krivi. O, pa še kako so krivi. Ti ljudje v življenju ne tvegajo, ne ustvarjajo – samo trošijo. Torej oni so tisti, ki trdijo, da ni krize.
  • ne varčuje,
  • za kratkoročne ukrepe si sposoja denar (vsak brez perspektive si sposodi, da bi živel bolje-ne da bi razmišljal o možnosti vrnite). Celo, da posodimo drugim si sposojamo. Napaka, ki ji ni primera. Le presežke lahko posojaš in še to preverjenem kreditojemalcu. Približno tako kot, da bi si sposodil zato, da bi kupil delnice dobrega podjetja in čakal, da vrednost podjetja zraste????
  • deli nepovratna sredstva podjetjem, ki nimajo perspektive (so nekonkurenčna) ali/in dejansko ne potrebujejo. In zakaj taka podjetja sprejmejo subvencije? Ker je brezplačna in ker državni uradniki pišejo razpise na ‘star’ način (iste procedure, isti prijatelji). Izvajajo razpise po določenih kriterijih samo, da ne bi bila odgovorna za svoja dejanja (drugače rečejo, da niso bila na izobraževanju, ali pa nimajo jasnih navodil, ali pa celo niso kompetentni).
  • rešuje ‘kvazi’ velika populistična podjetja, saj veste zaradi potrebnega PR. Mura – še zmeraj Lohn posel, brez dolgoročnosti.
  • mala podjetja zanemarja, ker so nepomembna in vedno ubogajo.
  • —> prilagoditveni ciklus je normalno eno leto. Toda to pri nas traja že tretje leto. Rezultata ni.  A čutim, da bo s časoma povečala obdavčitve.

• Pahorjev semafor je usmerjen na izvrševanje nalog – prejemanje zakonov. Vse lepo in prav, toda ali so ti zakoni res dobri? Ne. Marsikateri so zelo slabi. A Pahorjev cilj bo dosežen – prejel bo tudi neumne zakone v roku in mandatu in naredil novo škodo, ki jo bodo popravljali še nekaj let za njim.

Vsaka kritika mora imeti tudi predloge. Tu jih nizam:

• imeti jasno vizijo – vedeti kaj bi želel imeti. Konkurenčno okolje, socialno državo, blagostanje, Vse ne moreš imeti naenkrat. Jasno je kaj je generator vsega – razvito gospodarstvo ( in ne vzdržno socialo, socialno pomoč ali celo medgeneracijska solidarnost).
• imeti strategijo – vedeti kaj narediti. Postaviti kompetentne ljudi na prava mesta. Npr. CFO vlade naj ne bo večni analitik javnih financ pač pa operativec (taktik, ki mu naj bo jasna strategija). Ne postavljati ‘univerzitetne’ ljudi na ključna mesta in ne večne parazite (zaposlence/plačance iz davkoplačevalskega denarja). Oni so celo delovno obdobje trošili in ne generirali denar. Kruto a resno. Ko je podjetje v krizi so prodajalci bistveni del reševanja.
• postaviti jasne taktike
  • npr. omogočiti takojšnje odpuščanje državnih uslužbencev. S tem bi lahko državni aparat izbiral po kvaliteti kadrov in ne ohranjal neprilagodljive.
  • ukinitev sidikatov. V času krize so najbolj nepotrebni centri moči. Dodatni zaviralci, ki so lahko kontrolirani
  • ministrstva naj se naučijo uporabljati prioritete. S pravo selekcijo projektov po prioritetah. Ne pa podaritev denarja za Storžice, kot plačilo za protiusluge.
  • zmanjšanje davčnega bremena podjetjem (generatorjem denarja in s tem davkov – direktno DDPOP, DDV ter indirektno preko obdavčive OD)

Na koncu vedno je tako, da riba smrdi pri glavi. Ponavadi je tam najpreje pospraviti!

To je moje lastno mnenje- Mnenje mag. Dejan Kocbeka

Državne institucije in njegove agencije

• DURS – Davčna uprava Republike Slovenije
• eDavki (DURS – Davčna uprava Republike Slovenije)
• AJPES – Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve
• SURS – Statistični urad Republike Slovenije
• SKP – Standardna klasifikacija poklicev (SURS)

Interesna združenja

• GZS – Gospodarska zbornica Slovenije
• OZS – Obrtna zbornica Slovenije
• Seznam reprezentativnih sindikatov
• Socialna zbornica Slovenije
• Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije
• Gospodarsko interesno združenje geodetskih izvajalcev

Predpisi in zakonodaja

• Register predpisov Slovenije – Zakon o računovodstvu (ZR)
• Čistopisi računovodskih standardov in predpisov s finančnega ter davčnega področja z uporabnimi povezavami ter zakonodaja EU.